“Daktari.” Beseda, ki v obliki zvočnega valovanja večkrat dnevno zavije v moja ušesa in preko zunanjega sluhovoda potrka na vrata slušnih koščic. Temu sledi aktivacija množice celic in njihovih neverjetnih komunikacijskih mrež, ki besedo v nanosekundah povežejo s prvimi asociacijami. Afrika. Safari. Možje v bež uniformah z velikimi žepi in s konkretnimi čevlji. Levi. Opice. Vse te so plod dolgoročnega spomina, ki sem ga v letih svojega zgodnjega otroštva kar globoko zakoreninila v za to pripravni del inzule možganov. Otroški spomini ostanejo za vedno. Vsaj tako pravijo?! 😝
Govorim namreč o dobrih 50 let stari TV seriji, ki se je proti koncu prejšnjega tisočletja v obliki ponovitev kdaj pa kdaj vrtela tudi na Kanalu A. Takrat kot 4-letniki, navdušeni nad življenjem in z žarom v očeh, smo se vsak vikend znova in znova veselili, da bomo spet videli nove vragolije mogočnih živali. Levi, tigri, sloni, opice,… so našo otroško radovednost aktivirali do te mere, da smo si vedno našli tudi bralca, ki je z branjem podnapisov naredil našo afriško dogodivščino popolno. Zdaj, po cca. dveh desetletjih pa sem prišla do spoznanja, da sem 20 let živela v zmoti, pomanjkanju informacij in znanja, h kateremu je najverjetneje pripomogla tudi bujna mladostniška domišljija. Daktari v swahiliju namreč pomeni “doktor” oz. “zdravnik” in ne vse drugo, kar je povezano s safarijem.
Kot ste verjetno razbrali, bo tokratna tema bloga tekla predvsem o komunikaciji in razumevanju ter pomembnosti uspešnosti teh dveh prvin sporazumevanja. Brez tega namreč lahko nenevarno več let živimo v zmoti (kot jaz in Daktari), končamo kje drugje kot smo si zamislili (plantaže čaja in vasica sredi ničesar) ali pa nehote s pacientom ne govorimo istega jezika – medicinskega, da ne bo pomote. V ta namen se učimo vseh načinov prejemanja in oddajanja informacij, med drugim tudi jezikov Luo in Swahili, ki se uporabljata v naši regiji.
Vse skupaj se je začelo že v naši prelepi Sloveniji. Med vnetim pakiranjem smo ugotovili, da smo nekje na podzavestnem nivoju lepo povezani, medtem ko zna biti uspešna medsebojna komunikacija kar lep izziv. Dostikrat torej ugotovimo, da razmišljamo o istih oz. podobnih stvareh, kot da bi bili vsi eno, vsake toliko pa nas kot strela z jasnega presenetijo trenutki, ko kateremu izmed nas med pogovorom preprosto ne zasveti lučka. Iskanje vzroka temu verjetno nima smisla, podobno kot iskanje igle v senu, kajti smo vsak svoj unikat, vsak s svojimi možgani, s svojimi spretnostmi povezovanja informacij v celoto in to nas dela NAS NAS – neverjetne in zanimive, pustolovske in zabavne. Kot primer temu lahko navedem primer “svečke za skalo”, ki nekaterim članom odprave še vedno ni ravno najbolj jasen.
Če smo se hitro naučili, da je izmenjava informacij zahtevna že na nivoju istega jezika, kako velika (glede na svečke za skalo) je potem šele tujejezična prepreka?
Dnevno nam le-ta predstavlja velike izzive. Že večkrat omenjene prevajalke so zlata vredne, vendar tudi z njihovo pomočjo nam težavnost komunikacije ni prizanešena. Vedno nasmejano pomagajo pri pretoku informacij preko pregrade med bolnikom in nami, pri tem pa še malo prefiltrirajo vsa sporočila. Presejanje pri vseh mogočih nepotrebnih jamranjih je vsekakor zelo dobrodošlo, vendar si lahko predstavljate, kako poteka tovrstni prenos vprašanj in odgovorov: kot igra telefonček. Nikoli pravzaprav ne dobiš izhodiščnega sporočila. V igri se temu smejiš, tukaj pa je stvar malo bolj resna.
Ob vsakem stiku s pacientom moraš imeti na pecljih skoraj vse čute – hote ali nehote. Vid in sluh sta daleč najpomembnejša in neprecenjliva čuta, ki delata na 120%. Ob tem pa ne smemo pozabiti tudi na voh, za katerega bi si človek včasih želel, da ne bi obstajal, vendar ko odigra pomembno vlogo v procesu pridobivanja informacij, si hvaležen tudi zanj.
Hitro smo ugotovili, da je družabna igra Activity najboljši trening za sestavljanje zgodbe v celoto. Besedna in nebesedna komunikacija, pantomima, spuščanje zvokov in risanje ter pomoč soigralca (pri nas prevajalke) omogočijo, da se koščki v mozaiku sestavijo v bolj ali manj zaključeno celoto. Žal nikoli nismo 100% prepričani, da so vse informacije, ki jih dobimo točne, odgovori na naša vprašanja so dolge zgodbe o čisto drugih stvareh ali pa prevajlke zaidejo iz naše rdeče niti na čisto nepomembno stvar. Kljub temu, da si prizadevamo, da do tega ne bi prišlo, je to del našega vsakdana. Vsi, ki delamo v zdravniških vodah, vemo, da je jemanje dobre anamneze tudi doma za marsikoga precejšen zalogaj, zdaj pa si lahko predstavljate, kakšen zalogaj je dobra anamneza in dober status sredi Majiwe? Iz srčnega šuma se lahko zelo hitro znajdemo v velikem komunikacijskem šumu.
Da do tega ne bi prišlo se eni bolj drugi manj pridno učimo jezikov, ki jih govorijo naši bolniki in tako se jim še dodatno približamo in gradimo trden mozaik skupaj.
Sprva je naše besedišče obsegalo okvir osnovnih malarijskih simptomov, kmalu pa smo se spraševali, zakaj se vsi bolniki pišejo enako oziroma podobno, kar nas je spodbudilo k raziskovanju jezika luo. Tako smo besedni zaklad poglobili še z novimi izrazi.
Medicinski izrazi
slovensko | luo |
Glavobol | Whichbar |
Bruhanje | Ng’ok |
Vročina | Liet |
Mrzlica | Koyo |
Kašelj | Ahonda |
Driska | Diep |
Bolečina | Rama |
Huda bolečina | Rama kabesa |
Priimki
slovensko – rojen/a … | luo (fant – punca) |
Med 4. in 8. uro zjutraj… | Omondi – Amondi |
Med 9. in 12. uro… | Onyango – Anyango |
Med 12. in 15. uro… | Ochieng’ – Achieng’ |
Med 15. in 18. uro… | Odhiambo – Adhiambo |
Med 19. in 24. uro… | Otieno – Atieno |
Med polnočjo in 4. uro zjutraj … | Oduor – Aduor |
Med dežjem oz v deževni dobi… | Okoth – Akoth |
Z obrazom navzdol… | Ouma – Auma |
Na poti… | Oyoo – Ayoo |
Iz dneva v dan pobiramo nove termine, ki prijadrajo v naša ušesa in tako se znamo že zmenit za delno poln tank goriva in barantat z domačini. V spodnjih tabelah se lahko tudi sami poigrate in se naučite par osnovnih besed in izrazov, ki vam bodo zagotovo prišli prav, če obiščete te prelepe kraje ali pa če na vaše dvorišče zavije kakšen razigran Afričan.
Pozdravi
slovensko | luo |
Dobro jutro! | Oyaure! |
Dober večer! | Oimore! |
Nasvidenje! | Oriti! |
Kako si? | In nade? |
Dobro. | An maber. |
Kaj je novega? | Wach mane? |
Zdravo! Je kdo doma? Lahko vstopim? | Hodi. |
Dobrodošel. | Machiegni. |
Malo počakaj. | Rit matin. |
Koliko si star? | In gi higni adi? |
Kako ti je ime? | Nyingi en ng’a? |
Hvala. | Erokamano. |
Prosim. | Machiegni. |
Oprosti. | Mos. |
Dnevi v tednu
slovensko | luo |
Ponedeljek | Wuok tich |
Torek | Tich ariyo |
Sreda | Tich adek |
Četrtek | Tich ang’wen |
Petek | Tich abich |
Sobota | Ngeso |
Nedelja | Jumapil |
Številke
slovensko | luo |
1 | Achiel |
2 | Ariyo |
3 | Adek |
4 | Ang’wen |
5 | Abich |
6 | Auchiel |
7 | Abiriyo |
8 | Aboro |
9 | Ochiko |
10 | Apar |
11 | Apar gi achiel |
12 | Apar gi ariyo |
20 | Piero ariyo |
21 | Piero ariyo gi achiel |
22 | Piero ariyo gi ariyo |
30 | Piero adek |
31 | Piero adek gi achiel |
100 | Mia achiel |
110 | Mia achiel gi apar |
200 | Mia ariyo |
1000 | Elfu achiel |
Uporabnejše besede
slovensko | luo |
Jutro | Okinyi |
Večer | Odhiambo |
Noč | Otieno |
Jutri | Kiny |
Vsak dan | Pile pile |
Belec | Mzungu |
Zdraviti | Chango |
Prijatelj | Osiep |
Pij dovolj vode. | Modhi pi mang’eny. |
Odpri usta | Ng’am dhogi |
Sedi | Bedi |
Lezi (na hrbet) | Nind (ataro) |
Pogoltni | Mwony |
Prsni koš | Kor |
Trebuh | Ich |
Uho | It |
Srce | Adundo |
Primi | Maki |
Primi tukaj | Ma’ka |
Pridi | Bi |
Počasi | Mos mos |
Družinski član
slovensko | luo |
Žena | Chi |
1. žena | Mikayi |
3. žena | Reru |
Mož | Dichwo |
Fant | Wuowi |
Dekle | Nyako |
Otrok | Nyathi |
Zadnjerojenec | Chogo |
Sin | Wuod |
Hčerka | Nyar |
Brat | Owad |
Sestra | Nyamin |
Babica | Danah |
dedek | Kwara |
Vnuk/-inja | Nyakwar |
Stric | Nera |
Teta | Waya |
Erokamano! Oriti!
Lana, Ester, Neža, Žiga
Oyaure!
Full dobro ta slovarček.
Zdravo! Je kdo doma? Lahko vstopim? Hodi.
Pr’ nas v Belikrajini tudi podobno, ko koga vabimo v hišo rečemo…”Hodi, hodi”…zdaj pa vse razumem, ko nič ne razumem 🙂
In nade?
Oriti,
Robert Onyango
Ma ber!
Lepi pozdravi v Slovenijo!
Jambo Kenya 2018
December je skoraj na sredini. V Sloveniji vas pričakujemo. Ptice na jug, humanitarci pa na sever. Torej domov na toplo. Tu je dela na pretek in vas ne bo zeblo. Ali počasi prenaročate paciente za naslednjo ekipo?